Kam lahko odteče padavinska voda?
Kako poskrbeti, da bo vsa padavinska voda odtekla z neke površine, ne da bi se zadrževala na njej? Za to poskrbijo betonske kanalete. Ko začne deževati, namreč deževnica načeloma padavinska voda ponikne v zemljo. A to se zgodi le, kadar je to možno – običajno je to zgolj na nepozidanih površinah, čeprav tudi tam – npr. zaradi suhih in zbitih tal – lahko občasno pride do zadrževanja padavinske vode. Vendar pa navadno to ni tak problem, kot to predstavlja problem na vseh vrst pozidanih površin. Zato je treba na njih že v fazi projektiranja načrtovati tudi to, kam bo na neki površini lahko odtekla padavinska voda in kje bo nato lahko varno poniknila.
Kje se uporabljajo betonske kanalete?
Za odvodnjavanje se pogosto uporabljajo betonske kanalete. Za kakšen sistem gre in kakšne vrste obstajajo, si lahko preberete na https://www.hauraton.com/si/znanje/sistemi-za-odvodnjavanje/, kjer je navedeno, da se lahko slednje uporabljajo praktično na vseh vrstah površin oziroma povsod, kjer je treba urediti odvodnjavanje.
Gre za površine, kot so:
- okolica hiš in druge stanovanjske gradnje,
- okolica drugih vrst objektov,
- dvorišča,
- dovozi do objektov in garaž,
- vrtovi,
- parkirišča,
- ceste in avtoceste,
- cestninske postaje,
- ožja središča mest,
- industrijske površine,
- bencinske črpalke,
- letališča ipd.
Pri tem je pomemben tudi sam beton, ki mora imeti evropski certifikat in ustrezati vsem direktivam in standardom. Pomembno je tudi, da je negorljiv, s čimer je poskrbljeno za večjo varnost. Enako ali še bolj pomembna pa je, da je beton, iz katerega je narejena betonska kanaleta, čim bolj trpežen in odporen na razne zunanje dejavnike, ki jim bo tekom let nenehno izpostavljen. Zato je kvaliteta betona zelo pomembna. Več o tem, da se pri tem najbolj obnese beton z mikroarmaturo, si je možno prebrati na https://www.hauraton.com/si/znanje/kanalete-za-tezko-povozne-povrsine/. Tam boste našli tudi podatke o različnih kategorijah stabilnosti kanalet, ki jih določa evropska regulativa DIN EN 1433 (od osnovne kategorije A 15, ki je namenjena površinam za pešce in kolesarje, pa vse do kategorije F 900 za najbolj ekstremne obremenitve z veliko dinamičnimi silami).
Treba je izbrati tudi stabilno in trpežno rešetko
Obstajajo sicer tudi betonske kanalete brez rešetke, vendar pa so te bolj redko v uporabi kot tiste z rešetkami. Modeli brez rešetke se navadno uporabljajo le pri odvodnjavanju manjših hiš ali vikendov, saj so plitvejši ter zato primerni za odvodnjavanje manjših količin vode. Tudi na takšnih površinah se sicer lahko vgradijo modeli z rešetko, ki še bolje poskrbijo za odvodnjavanje in pri katerih ne more prihajati do nabiranja odpadnega materiala v samem telesu kanalete, saj to preprečuje rešetka. Je pa zelo pomembno, kako je ta izbrana in kakšna je. Ravno tako pa je bistveno, na kakšen način je rešetka pritrjena – pričvrstitev mora biti čim bolj trdna oz. mora biti zasnovana tako, da je rešetka pritrjena na čim več mestih in čim bolj enakomerno. S tem je dobro zaščitena pred kakršnimi kolim premikanjem. Tako bo vedno ostala na svojem mestu kljub nenehni uporabi, raznim obremenitvam, vetru, močnim padavinam, nanosu materiala ipd.
Kljub temu da je rešetka tako dobro pritrjena, pa to še ne pomeni, da takšna pritrditev oteži montažo in na sploh snemanje ter nameščanje rešetke na kanaleto. Obstajajo namreč sistemi, ki omogočajo enostavno in trdno pritrditev rešetke ob enem, kot je na primer Hauratonov sistem SIDE-LOCK, o katerem si lahko več preberete na že omenjeni spletni strani: https://www.hauraton.com/si/znanje/side-lock/, na kateri lahko najdete tudi vse ostale informacije o betonskih kanaletah.
