Aspergerjev sindrom – znaki in druge značilnosti motnje

Aspergerjev sindrom je vrsta razvojne motnje. Sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Prizadete osebe kažejo primanjkljaje na področju komunikacije pa tudi socialne interakcije. Imajo zelo omejen izbor vedenja ter interesov. Od preostalih tipov avtizma se tovrstna motnja zlasti liči po tem, da se pri posameznikih ohranjajo kognitivne in jezikovne sposobnosti.

Nekateri strokovnjaki menijo, da v primeru tovrstnega sindroma sploh ne moremo govoriti o motnji, temveč je to vseživljenjsko stanje. Če vas zanimajo še drugi Aspergerjev sindrom znaki, vam jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju.

Najbolj pogosti Aspergerjev sindrom znaki pri otrocih

Verjetno vas še najbolj zanimajo Aspergerjev sindrom znaki pri otrocih. Med najpogostejše sodijo minimalne socialne interakcije, pogovori vedno okoli ene in iste teme, ne razumejo čustev ter imajo precej manjšo izraznost obraza v primerjavi z drugimi otroki.

Prav tako imajo otroci z Aspergerjevim sindromom nenavaden način govora. Govorijo namreč precej glasno, robotsko, visoko ali pa zelo tiho. Ne razumejo prav dobro neverbalne komunikacije, še posebej jih zanimajo določene teme. Lahko se zelo razburijo že ob zelo majhni spremembi rutine. Po drugi strani pa si povsem z lahkoto zapomnijo informacije. Gibi telesa so neusklajeni pa tudi izjemno nerodni.

Dobre slovnične spretnosti in bogat besednjak

Aspergerjev sindrom znaki pa seveda niso nujno vedno samo slabi. Otroci s tovrstno motnjo praviloma ne zamujajo pri razvoju govora. Zanje je pogosto značilna zelo dobra slovnična spretnost in nadvse bogat besednjak. Težave imajo šele z jezikom v družbenem kontekstu.

Zanimivo je dejstvo, da imajo dečki tri do štirikrat večjo možnost za tovrstni sindrom v primerjavi z deklicami. Številni otroci ob ustrezni podpori staršev ali skrbnikov lahko odrastejo v povsem samostojne osebe. Lahko so zelo uspešni v svojih poklicih pa tudi v zasebnem oziroma družinskem življenju.

Diagnostična merila za Aspergerjev sindrom pri odraslih

Pri odraslih osebah v resnici ni posebnih diagnostičnih meril za Aspergerjev sindrom. Motnja je namreč praviloma opažena že v njihovem otroštvu. Kljub temu se pojavljajo tudi primeri, ko je motnja odkrita nekoliko kasneje.

Če morda sumite, da imate motnjo spektra avtizma, je najbolje, da se o tem čim prej pogovorite kar s svojim osebnim zdravnikom. Ta vas bo po potrebni napotil k specialistu. Merila, ki se običajno upoštevajo pri tem, pa so zlasti socialno življenje, na primer veščine, druženje, interakcija, fizične težave in drugi pogoji, kot so na primer hiperaktivnost, tesnoba, depresija.